Pisal se je oktober 2011, ko se je uradno začelo soustvarjanje v obliki Hiše mavričnih otrok, a neuradno se je začelo že veliko, veliko prej.
Bil je nek pomladni dan davnega leta 1992, ko so mimo naše hiše prihlačali enoletni trojčki s svojo babico. V meni se je prebudila neverjetna želja, strast in nujno sem jih morala spoznati. Po nekaj dnevnem čakanju, sem jih ponovno srečala in kmalu, že kot najstnica postala njihova pomočnica.
Res je, postala sem pomočnica pri njihovem razvoju. Že takrat sem rada otroke opazovala pri njihovi igri in jim nato postavljala nove in nove izzive, ki so jim pomagali pri globljem razumevanju sveta in tako dobila močno motivacijo, da se vpišem na Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo v Ljubljani, kjer sem svoja znanja in razumevanje otrok poglobila.
Težko sem razumela ljudi, ki jemljejo otroke kot igračke in jih učijo vseh možnih neumnosti, ker so po njihovo luškani.
Ker sem si želela se globljega razumevanja otrok, sem se osamosvojila z odhodom na Pedagoško fakulteto v Kopru, kjer sem tudi diplomirala (naslov diplomske naloge je Elementi plesne vzgoje kot temeljni element za razumevanje sebe, ki temelji na delu v naši hiši, Montessori pedagogiki in zavedanju sebe). Na mojo pot je nekje vmes, ko je bil sin star dobro leto, stopila Montessori pedagogika. V tem času sem se izobraževala za pedagoga montessori za starost 0-3 in 3-6let.
Tako sem potrdila svoja opažanja, čutenja in znanja, saj smo se na izobraževanju učili prav to, kar sem čutila in veliko tega, kar sta mi predala že moja zlata starša ❤. Otrok je bil že takrat namreč zame poslanstvo, zame je bil darilo, ki me je na vsakem koraku učil biti človek in živeti polno življenje.
Danes kaže, da smo vse to v času odraščanja in tehnološkega razvoja pozabili in zavoljo razvoja naših znanstvenikov, otrok, se moramo le tega, iskrenega in ljubezni polnega življenja namreč tudi ponovno spomniti! Vsa ta ljubezen je tlela v meni dolgo, zelo dolgo časa. 7 let so se mi v javnem vrtcu oblikovali temelji, ki so bili se kako pomembni za moje današnje delo, da sem lahko stopila na svojo samostojno pot, ki se je oblikovala skupaj s poslanstvom krepitve zdravja sina. Na našo pot je tisto leto prišla tudi čudovita deklica, ki je še poglobila moje znanje, razumevanje in znanje do naravnega učenja in življenja. Tako je prišel dan, ko sva se s partnerjem pripeljala v čudovito naselje Gunclje (Šentvid, malo naprej od trgovine Merkur), zelo blizu skakalnic in smučišča Poseka, kjer so doma čudovit gozd, polno jas, potočkov, hribčkov in vsega, kar narava premore. Velika, marelična hiša z velikimi okni in velikim vrtom, pravzaprav na robu gozda, naju je preprosto očarala. Našla sva vse, kar sva si želela za vse škratke in njihove starše, ki bodo hodi soustvarjat k nam. Tako sedaj tukaj spoznavamo kdo Smo, kaj zmoremo in kje se rabimo se okrepiti. Ta znanja so pravo bogastvo, zato so postali temelj našega delovanja v naši hiški. Otroci/znanstveniki pri nas pomagajo soustvarjati življenje na vseh področjih. ❤
Mavrična pravljica, napisala Daša Rožman
Na manjši jasi ob robu gozdička v Ponovi vasi (Grosuplje) stoji marelična hiška z velikim sadno-zelenjavnim vrtom. Zgodba se je začela 2.avgusta leta 2013, ko so v Mavrično hiško, takrat še v Ljubljani, začeli zahajati mavrični Škratki, ki spoznavajo izjemno naravo, bližnji gozdiček ter čudovite montessori materiale, pripravljene z največjo mero ljubezni. Zanje jih pripravi vila Daša. Ker se mali nadobudni Škratki najbolje učijo in razvijajo prav v naravi, jih vila Daša po delu popelje nato tudi v gozd, ki je na koncu jasice, kjer stoji hišica. Tam raziskujejo in iščejo nove izzive, znanja in spoznanja. Vila Daša jih skrbno opazuje, da jim lahko pripravlja nove materiale in izzive, ki krepijo in poglobijo njihova znanja, in razumevanja sebe in s tem razumevanja tega sveta. Potepanje po gozdu je za Škratke, ki so v naši skupnosti starostno raznoliko zbrani, izjemno pomembno, saj narava premore vse, kar potrebujejo za svoj zdrav in celostni razvoj. Učijo se odgovornosti do sebe in drugih, v vsakem trenutku so tako učitelji, kot učenci, spoznavajo naravo in njene lepote, premagujejo svoje sposobnosti in vedno znova poskrbijo za vilino predihanost, saj mora včasih kar globoko zajeti sapo, ker Škratki vsak dan postajajo bolj spretni in pogumni. Ko bi vi vedeli, kaj vse zmorejo....oh, ampak brez skrbi, na svoj vrt pred hišo res ne bodo nikoli pozabili...rastline, ki so jih posadili sami vsak dan vestno zalivajo, vsak dan skrbijo, da so veje jablan in hrušk preštete in preplezane in da imajo ptice svežo vodo v svoji kopalnici. Najbolj pa so "naše" ptice vesele, ko škratki počivajo kar v gozdu, da se lahko v miru okopajo in naberejo črvičkov. Škratki pa tačas raziskujejo hrib, Vodomčev Gaj, Županovo jamo, čofotajo v potočku in opazujejo mlinčke, ki se vrtijo s tokom in predvsem uživajo življenje v polni meri tukaj in zdaj.
Ker je sprememba edina stalnica v našem življenju, je spremembo v juliju 2022 doživela tudi Mavrična hiška in se "preselila" na obrobje Ljubljane, natančneje v Ponovo nas pri Grosuplju, kjer lahko mavrični Škratki svojo vizijo po bivanju v skupnosti razvijajo na globljem nivoju. Prav zanima me, kakšne veličastne dogodivščine nas čakajo sedaj?