Otrok je odkril kokon metulja.
Ker ga je zanimala preobrazba,
ki se zgodi, kadar se gosenica preoblikuje v metulja,
je prinesel kokona domov in ga opazoval več dni.
Po nekaj dneh je razvijajoč se metulj začel pritiskati na kokon
in se z naporom osvobajati iz njega.
Otrok je to vneto opazoval.
Z dobim namenom in željo, da reši metulja tega napora,
je otrok vzel škarje
in previdno prerezal kokon, da bi osvobodil metulja.
Na svojo grozo je odkril,
da je prišel na dan nabreknjen metulj s pokvečenimi perutmi,
popolnoma neuporabnimi in nesposobnimi za letenje.
Napor prodora iz kokona je del procesa nastajanja metulja.
Energija, ki jo mora metulj vložiti v osvobajanje iz kokona,
je potreben korak, ki spodbudi prodor tekočine v peruti,
kar jih razpne v njihovo polno veličino.
Ko je otrok metulju odstranil to oviro,
ga je obsodil na življenje s pokvečenimi perutmi –
nikoli ni mogel leteti.
Če dopustimo našim otrokom napor,
da se srečajo s težavami in včasih bolečimi deli odraščanja
in jih ne rešujemo,
je to pogosto najboljša pot, da lahko rastejo in si pridobijo čvrstost, žilavost,
ki jo potrebujejo da bi živeli srečno in ustvarjalno življenje
ter bodo pripravljeni zanj prispevati svoj del.